Mátaj 18
18
XVIII. TÁL.
I. Od poniznosti i spáke 1–11.
II. Od Bože vôle k grêšnikom 12–14.
III. Od zmérjenjá 15–23.
IV. Od 10.000 talentomov dužnoga sluga 24–35.
I.
1Vu onoj vöri pristôpili so vučenícke k Jezuši erkôči: što je te naj vékši v Králevstvi Nebeskom? 2I prizvavši Jezuš edno dête, postavo je je na srêdi med njimi. 3I erkao je: zaistino velim vám; či se ne obrnéte i bodete, liki deca; z nikakšim tálom ne pridete vu Králevstvo Nebesko. 4Šterikoli se záto ponízi, liki eto dête; té náj vékši bode v Králevstvi Nebeskom. 5I, šterikoli gori vzeme tákše dête vu iméni mojem, mené vzeme gori. 6Šteri pa spáči edno náj ménše z eti vervajôči vu meni: bole bi njemi bilô, dabi njemi mlinski kamen zvézali na šinjek njegov, ino bi se vtôpo vu môrskoj globočíni. 7Jaj etomi svêti za volo spáke. Ár moro pridti spáke; ali jaj tistomi človeki, po šterom spáka pride. 8Či pa rôka tvoja, ali nôga tvoja tebé spáči, odsékaj jo, i odvrži jo od tébe. Bole je tebi idti vu žítek plantavomi, ali čonklavomi, liki dvê rokê, ali dvê nogê imajôčemi se vržti vu ogen vekivečni. 9I či te okô tvoje spáči vö je spêhni i vrži je od tébe. Bole je tebi z ednim okom idti vu žitek, liki dvê okê imajôčemi se vržti vu gehenski ogen. 10Vidite, da ne zavržete ni ednoga z eti máli. Ár velim vam: kâ Angelje njihovi vu Nebésaj vsigdár glédajo obráz Očé mojega, ki je vu Nebésaj. 11Ár je záto prišao Sin človeči, naj zdrží to pogübleno.
II.
12Ka ví štímate? či bi kákši človek meo stô ovéc, i zablôdila bi li edna ž njih, jeli ne nihá ti devétdesét devét idôči na goré íšče to zablodjeno? 13I, či se nagodí, ka jo nájde, zaistino velím vám: ka se radüje nad njôv bole; liki nad devétdeset devétimi nezablodjenimi. 14Tak je nej vola Očé vašega, kí je vu Nebésaj, naj prêde eden z eti máli.
III.
15Či pa pregreší prôti tebi brat tvoj, idi ino ga pokáraj med tebom i med njim samim. Či te poslühne, dôbo si brata tvojega. 16Či te pa ne poslühne, vzemi ešče k sebi ednoga, ali dvá; naj vu dvá, ali trê svedokôv vüstaj stojí vsa rêč. 17Či pa njé ne poslühne, povej Cérkvi; i či ni Cérkev ne poslühne, naj ti bode, liki pogan i publikánuš. 18Zaistino velim vám: kakoli zvéžete na zemli, zvézano bodo na Nébi; i kakoli odvéžete na zemli, odvézano bodo i v Nébi. 19Pá velim vám: kâ, či se dvá z vás zglíhata na zemli nad kakšté dugovánjem, šterokoli bodta prosila, bode njima od Očé mojega, kí je vu nebésaj. 20Ár, gde koli se dvá, ali trijé vküp správijo vu mojem iméni, tam sem jas na srêdi med njimi. 21Teda pristôpivši k njemi Peter erčé: Gospodne, kelikokrát pregreší prôti meni brat moj, i odpüstim njemi? sedemkrát je zadosta? 22Erkao njemi je Jezuš: ne velim ti, do sedemkrát; nego sedemdesét krát sedemkrát.
IV.
23Záto je prispodobno Králevstvo Nebesko k človeki králi, šteri je šteo ráčún činiti z slugami svojmi. 24Gda bi pa záčao on račun činiti, prinešen je njemi eden dužník, ki je dužen bio desét jezér talentomov. 25Gda pa ne bi meo z kim pláčati, zapovedao je gospod njegov odati njega, i ženo, i deco, i vsa, ká je meo, ino pláčati. 26Doli spadnovši záto te sluga, molo se njemi je govoréči: gospodne, mej potrplênje z menom, i vsa ti pláčam. 27Smilüvao se je pa te gospôd nad slugom onim, püsto ga je, i ves dug njemi je odpüsto. 28Vö idôči pa sluga on, najšao je ednoga z sebom slüžéčega, kí njemi je dužen bio stô žukavcov; i zgrabivši ga zadávlao ga je erkôči: pláčaj mi, ka si dužen. 29Doli spadnovši pa te ž njim slüžéči pred nogé njegove, proso ga je erkôči; mej potrplênje z menom, i vsa ti pláčam. 30On je pa nej šteo; nego idôči vrgao ga je vu temnico, dokeč bi pláčao, ka je dužen bio. 31Gda bi pa vidili ti ž njim slüžéči, štera so se zgôdila, jáko so se razdréselili; i idôči oznanili so gospôdi svojemi vsa, štera so se zgôdila. 32Teda ga je prizvao gospôd njegov, i erčé njemi: hüdi sluga, ves on dug sem ti odpüsto, da si me proso. 33Nej se je trbelo i tebi smilüvati nad ztebom vréd slüžečim tivárišom tvojim, liki sem se i jas nad tebom smilüvao. 34I rasrdo se je gospôd njegov, dáo ga je hohárom, dokeč bi pláčao vse ka je dužen bio. 35Tak i Oča moj Nebeski včiní vám, či ne odpüstíte vsáki brati svojemi z srcá svojega prestoplenjá njegova.
Избрани в момента:
Mátaj 18: PREK28
Маркирай стих
Споделяне
Копиране
Искате ли вашите акценти да бъдат запазени на всички ваши устройства? Регистрирайте се или влезте
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!