Mátaj 14
14
XIV. TÁL.
I. Ivani krstiteli se gláva vzeme 1–12.
II. S petimi lêbmi se več 5000 lüdstva nahráni 13–22.
III. Peter s Kristušom po môrji hodi 23–33.
IV. Vdrželi Genezaret dosta betéžni zvráči 34–36.
I.
1Vu onom vrêmeni čüo je Herodeš Štrták glás od Jezuša. 2I erkao je slüžbeníkom svojim: té je Ivan kristitel; on je stano od mrtvi; i záto ete môči delajo v njem. 3Ár je Herodeš vlôvo Ivana, zvézao ga je i djáo ga je v temnico za volo Herodiášojce žené Filipove brata svojega. 4Ár njemi je Ivan pravo: nej je slobodno tebi njô meti. 5I šteo ga je vmoriti; ali bojao se je lüdstva; ár ga je, liki proroka, melo. 6Sprevájajòči pa svojega narodjenjá dén Herodeš, plésala je čí Herodiášova na srêdi; i dopádnola se je Herodeši. 7Záto ji je s prísegom obečao dati, kakoli ga bode prosila. 8Ona pa naprê navčena od materé svoje, erkla je: dáj mi eti vu skledi glavô Ivana krstitela. 9I razdréselo se je král; ali za volo prísege i vküp sedéči zapovedao je dati. 10I poslao je ednoga, kí je vzéo glavô Ivana v temnici. 11I prinešena je gláva njegova vu skledi, i dána je toj devojki, i nesla jo je materi svojoj. 12I pridôči vučenícke njegovi, vzéli so têlo njegovo, i pokopali so je, i idôči nazvêstili so Jezuši.
II.
13Štero gda bi Jezuš slíšao, povrno se je o tistec vu ládji v püsto mesto sám. I slíšavši lüdstvo, nasledüvalo ga je peški z mêst. 14I vöidôči Jezuš, vido je vnogo národa, i smilüvao se je nad njim, i zvráčo betežníke njihove. 15Gda bi pa večér grátao; pristôpili so k njemi vučenícke njegovi govoréči: püsto je eto mesto, i vöra je že prišla; odpüsti to lüdstvo, naj idôči vu vesnice, si küpijo hráno. 16Jezuš njim je pa erkao: nej je njim potrêbno idti; dájte njim ví jesti. 17Oni so njemi pa veleli: nemamo eti več, nego pét lêbov krüha i dvê ribici. 18On je pa erkao: prineste mi je esi. 19I zapovedao je lüdstvo doli sêsti na trávo; i vzévši ti pét lêbov krüha i dvê ribici zglednovši se v nébo hválo je dáo, i vlomivši dáo je vučeníkom te krüh; vučenícke so ga pa dáli lüdstvi. 20I jeli so vsi i nasitili so se; i pôbrali so zostanjenoga drobtinja dvanájset košárov puni. 21Ki so pa jeli možjé; bilô ji je okoli pét jezero brezi žén i otrôk. 22I preci je primárjao Jezuš vučeníke svoje idti vládjo, i pred njim idti na drügo strán, dokeč bi odpüsto lüdstvo.
III.
23I odpüstivši lüdstvo, gori je šô na gorô sám molit. Gda bi pa večér pôstao, sám je bio tam. 24Ládja je pa že na srêdi môrja bíla, i premetávala se je od válov. Ár je prôti njê bio vöter. 25Ob štrtoj stráži pa te nôči prišao je k njim Jezuš hodéči po môrji. 26I vidôči ga vučenícke po môrji hodéčega, prestrašili so se govoréči: kâ je sküšnjava: i od stráha so kríčali. 27Preci njim je pa gučao Jezuš govoréči: vüpajte se; jas sem, ne bojte se. 28Odgovoréči pa njemi Peter erkao je: Gospodne, či si ti, zapovej, naj jas k tebi idem po vodáj. 29On je pa erkao: poj. I vöidôči z ládje Peter, hodo je po vodáj idôči k Jezuši. 30Vidôči pa vöter močni, zbojao se je, i záčao se vtáplati. Kríčao je záto govoréči: Gospodne, zdrži me. 31Preci pa Jezuš vö vtégnovši rokô príjao, ga je, i erkao njemi je: maloverec, zaka si dvojio? 32I idôča vu ládjo ftišao je vöter. 33Ovi pa vu ládji bodôči pridôč molili so ga govoréči: zaistino Boži Sin si.
IV.
34I pelavši se prišli so v zemlo Genezáret. 35I gda bi ga poznali tistoga mesta možjé, poslali so vu cêlo ono krajíno, i prinesli so k njemi vse betéžne, ki so se hüdô meli. 36I prosili so ga, da bi se li samo doteknoli kraja gvanta njegovoga; i kelikokoli se ji je doteknolo, ozdrávelni so.
Избрани в момента:
Mátaj 14: PREK28
Маркирай стих
Споделяне
Копиране
Искате ли вашите акценти да бъдат запазени на всички ваши устройства? Регистрирайте се или влезте
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!