Популярни библейски стихове от Mátaj 19

Споделяне

Zgledno se je pa Jezuš na njé, i erčé njim: pri lüdi je tô, istina, nemogôče; ali pri Bôgi so vsa, mogôča.

Záto nej sta več dvá; nego edno têlo. Štero je tak Bôg vküp zvézo, človek je naj ne razlôči.

On pa odgovoréči erkao njim je: nej ste čteli; ka, kí je stvôro v začétki človeka, možá i ženo je stvôro njidva? I erkao je: za toga volo tá nihá človek očo i mater, i pridrüži se k ženi svojoj, dvá bodeta edno têlo.

Erčé pa njim Jezuš: nihájte deco, i ne bránte njim k meni prihájati; ár je tákši Králevstvo Nebesko.

Vnôgi pa, kí so prêdnji, slêdnji bodo; i ti slêdnji bodo prêdnji.

I vsáki kí ostávi hižo, ali brate, ali sestre, ali očo, ali mater, ali ženo, ali deco, ali njivo za mojega iména volo, stôkrát teliko vzeme, i žitek vekivečni öroküvao bode.

Erčé njemi Jezuš: či ščéš popolni bidti, idi, odáj tvoje blágo, i dáj siromákom; i bodeš kinč meo v Nébi; i poj, nasledüj mené.

On njemi pa erčé: zakaj me práviš dobroga? Nišče je nej dober, nego li eden, Bôg. Či pa ščéš notri idti vu žítek, zdrži zapôvedi.

Pá pa velim vám: ležêše je kumili skôs iglé vüh idti, liki bogatomi notri vu Králevstvo Bože idti.

Velim pa vám: kâ, kíkoli odpüsti ženo svojo, (nego či za kurvêštva volo) i vzeme si drügo, praznüje; i ki si odpüščeno vzeme, praznüje.

Jezuš pa erčé vučeníkom svojim: zaistino velim vám; kâ bogat žmetno ide vu Králevstvo Nebesko.