Популярни библейски стихове от Mátaj 18

Споделяне

Ár, gde koli se dvá, ali trijé vküp správijo vu mojem iméni, tam sem jas na srêdi med njimi.

Pá velim vám: kâ, či se dvá z vás zglíhata na zemli nad kakšté dugovánjem, šterokoli bodta prosila, bode njima od Očé mojega, kí je vu nebésaj.

I prizvavši Jezuš edno dête, postavo je je na srêdi med njimi. I erkao je: zaistino velim vám; či se ne obrnéte i bodete, liki deca; z nikakšim tálom ne pridete vu Králevstvo Nebesko.

Šterikoli se záto ponízi, liki eto dête; té náj vékši bode v Králevstvi Nebeskom.

I, šterikoli gori vzeme tákše dête vu iméni mojem, mené vzeme gori.

Zaistino velim vám: kakoli zvéžete na zemli, zvézano bodo na Nébi; i kakoli odvéžete na zemli, odvézano bodo i v Nébi.

Tak i Oča moj Nebeski včiní vám, či ne odpüstíte vsáki brati svojemi z srcá svojega prestoplenjá njegova.

Šteri pa spáči edno náj ménše z eti vervajôči vu meni: bole bi njemi bilô, dabi njemi mlinski kamen zvézali na šinjek njegov, ino bi se vtôpo vu môrskoj globočíni.

Ka ví štímate? či bi kákši človek meo stô ovéc, i zablôdila bi li edna ž njih, jeli ne nihá ti devétdesét devét idôči na goré íšče to zablodjeno?