Популярни библейски стихове от Mátaj 15

Споделяне

Štera pa vö ido z vüst, z srcá zhájajo, i ona oskrunijo človeka. Ár z srcá zhájajo hüda mi’šlênja, lüdomorstvo, práznosti, kurvêštvo, tatíja, krivo svedôstvo, preklínjanje.

Nê to notri idôče vu vüsta, oskruni človeka; nego to vö idôče z vüst, ono oskruni človeka.

Eto lüdstvo se k meni približáva z vüstami svojmi, i z lampami me česti; ali srcé njihovo je daleč od méne. Ali zamán me čestíjo, da včijo tákše návuke, ki so zapôvedi lüdi.

Teda odgovoréči Jezuš erkao je njê: o žena! velika je tvoja vöra; bojdi ti kak ščéš. I ozdrávila je čí njé od tiste vöre.

Ona pa pridôča prosila ga je, erkôča: Gospodne, pomozi mi. On pa odgovoréči, erkao je: nej je dobro vzéti krüh decé i ščencom vržti. Ona je pa erkla: tak je Gospodne; ár i ščenci jejo z drobtinja, štero káple z stola njihovi gospodárov.