Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Non Drama

Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Drama

<div class="version vid2319 iso6393slv" data-vid="2319" data-iso6393="slv">
 <div class="book bkMAT">
 <div class="chapter ch22" data-usfm="MAT.22">
 <div class="label">22</div><div class="s1">Prilika o svatbi</div><div class="r">(Lk 14,15&#8211;24)</div><div class="p"> 1Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. 2&#187;Nebe&#353;ko kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. 3Poslal je svoje slu&#382;abnike, da skli&#269;ejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. 4Znova je poslal druge slu&#382;abnike, reko&#269;: &#8250;Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!&#8249; 5Ti pa se niso zmenili, temve&#269; so od&#353;li: eden na svojo njivo, drugi po svoji kup&#269;iji; 6ostali pa so zgrabili njegove slu&#382;abnike, jih osramotili in pobili. 7Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto po&#382;gali. 8Nato je rekel svojim slu&#382;abnikom: &#8250;Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. 9Pojdite torej na kri&#382;i&#353;&#269;a in povabite na svatbo, kogar koli najdete.&#8249; 10Slu&#382;abniki so od&#353;li na poti in zbrali vse, ki so jih na&#353;li, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. 11Ko je kralj pri&#353;el pogledat goste, je opazil tam &#269;loveka, ki ni imel oble&#269;ene svatovske obleke. 12Dejal mu je: &#8250;Prijatelj, kako si pri&#353;el sem, ko nima&#353; svatovske obleke?&#8249; Ta pa je mol&#269;al. 13Tedaj je kralj rekel stre&#382;nikom: &#8250;Zve&#382;ite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjej&#353;o temo. Tam bo jok in &#353;kripanje z zobmi.&#8249; 14Veliko je namre&#269; poklicanih, a malo izvoljenih.&#171;</div><div class="s1">Davek cesarju</div><div class="r">(Mr 12,13&#8211;17; Lk 20,20&#8211;26)</div><div class="p"> 15Tedaj so farizeji od&#353;li in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi. 16K njemu so poslali svoje u&#269;ence skupaj s herodovci in so rekli: &#187;U&#269;itelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici u&#269;i&#353; Bo&#382;jo pot ter se ne ozira&#353; na nikogar, ker ne gleda&#353; na osebo. 17Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?&#171; 18Jezus pa je spoznal#Ali vedel za. njihovo hudobijo in rekel: &#187;Kaj me preizku&#353;ate, hinavci? 19Poka&#382;ite mi dav&#269;ni novec!&#171; Dali so mu denarij. 20Nato jim je rekel: &#187;&#268;igava sta ta podoba in napis?&#171; 21Dejali so mu: &#187;Cesarjeva.&#171; Tedaj jim je rekel: &#187;Dajte#Ali Povrnite. torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Bo&#382;jega.&#171; 22Ko so to sli&#353;ali, so se za&#269;udili, ga pustili in od&#353;li.</div><div class="s1">Kako je z vstajenjem</div><div class="r">(Mr 12,18&#8211;27; Lk 20,27&#8211;40)</div><div class="p"> 23Tisti dan so pri&#353;li k njemu saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vpra&#353;ali: 24&#187;U&#269;itelj, Mojzes je rekel: &#268;e kdo umre brez otrok, naj se njegov brat o&#382;eni z njegovo &#382;eno in obudi zarod svojemu bratu. 25Bilo pa je pri nas sedem bratov. Prvi se je o&#382;enil in umrl. Ker ni imel potomstva, je zapustil &#382;eno svojemu bratu; 26tako tudi drugi in tretji, vsi do sedmega. 27Zadnja od vseh je umrla tudi &#382;ena. 28Katerega teh sedmih bo torej ob vstajenju? Vsi so jo namre&#269; imeli.&#171; 29Jezus jim je odvrnil: &#187;Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Bo&#382;je mo&#269;i. 30Ob vstajenju se namre&#269; ne bodo ne &#382;enili ne mo&#382;ile, ampak bodo kakor angeli#Razli&#269;ica Bo&#382;ji angeli. v nebesih. 31O vstajenju mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog, ki pravi: 32Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. Ni pa Bog mrtvih, ampak &#382;ivih.&#171; 33Ko so mno&#382;ice to sli&#353;ale, so strmele nad njegovim naukom.</div><div class="s1">Najve&#269;ja zapoved</div><div class="r">(Mr 12,28&#8211;34; Lk 10,25&#8211;28)</div><div class="p"> 34Farizeji pa so sli&#353;ali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. 35Eden izmed njih, u&#269;itelj postave, ga je preizku&#353;al z vpra&#353;anjem: 36&#187;U&#269;itelj, katera je najve&#269;ja zapoved v postavi?&#171; 37Rekel mu je: &#187;Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso du&#353;o in z vsem mi&#353;ljenjem. 38To je najve&#269;ja in prva zapoved. 39Druga pa je njej podobna:#Ali enaka. Ljubi svojega bli&#382;njega kakor samega sebe. 40Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.&#171;</div><div class="s1">Vpra&#353;anje o Davidovem sinu</div><div class="r">(Mr 12,35&#8211;37; Lk 20,41&#8211;44)</div><div class="p"> 41Ko so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vpra&#353;al: 42&#187;Kaj mislite o Mesiju?#Ali Kristusu. &#268;igav sin je?&#171; Dejali so mu: &#187;Davidov.&#171; 43Rekel jim je: &#187;Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospod, ko pravi:</div><div class="q1"> 44 Gospod je rekel mojemu Gospodu:</div><div class="q1"> &#8250;S&#233;di na mojo desnico,</div><div class="q2"> dokler ne polo&#382;im tvojih sovra&#382;nikov pod tvoje noge.&#8249;</div><div class="m"> 45&#268;e ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?&#171; 46In nobeden mu ni mogel ni&#269; odgovoriti in od tistega dne si ga tudi nih&#269;e ni drznil &#353;e kaj vpra&#353;ati.</div>
 </div>
 </div>
</div>

SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!

Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«


Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga ujeli v besedi. K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.


Tisti dan so prišli k njemu saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: »Učitelj, Mojzes je rekel: Če kdo umre brez otrok, naj se njegov brat oženi z njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je pri nas sedem bratov. Prvi se je oženil in umrl. Ker ni imel potomstva, je zapustil ženo svojemu bratu; tako tudi drugi in tretji, vsi do sedmega. Zadnja od vseh je umrla tudi žena. Katerega teh sedmih bo torej ob vstajenju? Vsi so jo namreč imeli.« Jezus jim je odvrnil: »Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči. Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. O vstajenju mrtvih pa, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog, ki pravi: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. Ni pa Bog mrtvih, ampak živih.« Ko so množice to slišale, so strmele nad njegovim naukom.


Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: » Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«


Ko so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal: »Kaj mislite o Mesiju? Čigav sin je?« Dejali so mu: »Davidov.« Rekel jim je: »Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospod, ko pravi:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹
Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?« In nobeden mu ni mogel nič odgovoriti in od tistega dne si ga tudi nihče ni drznil še kaj vprašati.

Listen to Matej 22