Matej 7
7
1Če nočete, da vas Bog obsodi, potem tudi sami ne obsojajte drugih. 2Bog bo namreč uporabil vaša merila. Tako strog ali tako usmiljen bo, kot ste vi do ostalih.
3Zakaj buljiš v drobec, ki je drugemu učencu zašel v oko, kola, ki je zasajen v tvoje oko, pa sploh ne opaziš? 4Kako si mu upaš reči: »Dovoli mi, da ti pomagam in ti vzamem drobec iz očesa.« Hej, kol imaš v svojem očesu! 5Ti nastopač, kaj se pa greš?! Najprej izderi svoj kol, da boš zares spregledal, šele potem boš lahko očistil oko prijatelju.
6Posebnih dragocenosti, ki ste jih dobili od Boga, ne dajajte ljudem, ki jih ne bodo cenili. To je tako, kot da bi metali bisere v svinjak – prašiči jih pač pomendrajo v blato. In podivjan pes, ki mu poskušaš dati hrano, te lahko ugrizne. Zaklad, ki vam ga daje Bog, naj torej pride v prave roke.
7Prosite svojega Očeta, pa vam bo pomagal. Vztrajno ga kličite, pa se vam bo odzval. Posvetite se iskanju Božje bližine in moči, pa jo boste izkusili. 8Prav posebej vam zagotavljam: če boste zaupali v Boga, boste dobili vse, kar prosite.
9Pomislite: bi svojemu otroku, ki prosi za hrano, kdo od vas dal kamen namesto kruha? 10Kačo namesto ribe? 11Vidite, kljub temu da ste slabi, še vedno dajete svojim otrokom dobre stvari. Ali ni vaš nebeški Oče še toliko boljši? Če ga prosite, vas bo gotovo obdaril z vsem dobrim.
12Kakor želite, da bi se ljudje obnašali do vas, točno tako se vi sami najprej obnašajte do njih. To je kratek povzetek vsega Svetega pisma.
13-14Odločite se, čeprav je težko – stopite na življenjsko pot, ki ni priljubljena. Množice, ki jih vodi samo to, kar je prijetno, drsijo v propad. Ne sledite večini. Takih, ki imajo za cilj pravo življenje, je malo.
15Pazite se! Ne nasedajte ljudem, ki trdijo, da prinašajo Božje sporočilo, dejansko pa zavajajo množice. Ti se delajo nedolžne kakor ovčice, v resnici pa so krvoločni volkovi. 16Prepoznate jih lahko po tem, da ne naredijo nič dobrega. So kakor trnje, ki te lahko samo rani. 17-18S tem je tako: na dobrem drevesu rastejo dobri sadeži, na slabem pa slabi. Drugače ne more biti; vrsta drevesa določa, kaj bo na njem zraslo. 19Drevesa, ki ne rodijo dobrih sadežev, posekajo in sežgejo. 20Sleparje lahko torej prepoznate po slabih stvareh, ki jih delajo.
21V nebeško vladavino ne bo vključen kar vsak, ki pravi, da sem jaz njegov Vladar in Gospodar. To ni dovolj. Treba je tudi vztrajno delati, kar hoče moj nebeški Oče. 22Ko bo napočil dan Božje sodbe nad vsem svetom, se mi bodo mnogi prilizovali:
»O Gospod, o Vladar! S tvojo močjo smo ljudem prinašali navdihnjena sporočila. S tvojim pooblastilom smo tudi izganjali demone in naredili veliko čudežev.«
23Ampak jaz jim bom povedal naravnost v obraz: »Nič nimam z vami. Vi živite v nasprotju z Božjimi zakoni – barabe, poberite se!«
24Torej, kdo je zares pameten? Vsak, ki posluša moje nauke in tudi živi v skladu z njimi. Podoben je človeku, ki svojo hišo premišljeno zgradi na živi skali. 25Ulije se dež, reke priderejo, privršijo viharji in udarijo v hišo, ampak ta se ne poruši, ker ima temelje na skali. 26Kdo drug pa sicer posluša moje nauke, a ne živi po njih. Ta je kakor neumnež, ki svojo hišo postavi kar na mehkih tleh. 27Ko začne deževati in reke poplavijo ter prihrumijo orkanski vetrovi, butnejo v hišo in ta se podre. Popolna katastrofa!
28Po tem govoru je bila zbrana množica čisto iz sebe nad Jezusovim naukom. 29Nastopal je namreč povsem drugače kot njihovi uradni razlagalci Božjih zakonov. Jezus je razlagal, kaj hoče Bog, kot nekdo, ki ima vso avtoriteto.
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
